Motovilka
Motovilka je pravljica bratov Grimm, ki jo je najmlajša generacija spoznala kot Zlatolasko, kot so jo naslovili v kinematografih. Seveda Disneyeva različica ni povsem enaka Grimmovi, prav tako obstajajo še variante iste zgodbe, kjer se godi še kaj drugega. Za začetek na kratko povzemimo Motovilko, kot sta jo zapisala Grimma.
Obnova
Nekoč sta živela zakonca, ki sta pričakovala otroka. Med nosečnostjo si je bodoča mati vse bolj in bolj želela jesti motovilec. Ta je rasel na vrtu sosede, ki je bila čarovnica. Bodoči oče je svoji ženi poskušal ustreči, zato je večkrat ukradel motovilec z vrta, toda čarovnica ga je ob neki priložnosti ujela. Zagrozila mu je s smrtjo, če ji ne obljubi otroka, ko se bo le-ta rodil. Prestrašen ji je vse obljubil, dala mu je motovilca, kolikor ga je hotel in nato sta z ženo vendarle pričakala otroka - deklico.
Ko je dopolnila 12 let, je čarovnica prišla ponjo, ji dala ime Motovilka in jo zaprla v visok stolp brez vrat. Motovilka je nato leta živela vrh stolpa, do nje pa je občasno, predvsem, da ji je prinesla hrano, prihajala coprnica, ki se je v vrh stolpa povzpela kar po Motovilkinih laseh.
Stopila je namreč pod okno in zavpila: "Motovilka, Motovilka, spusti svoje lase!"
Nekoč sta živela zakonca, ki sta pričakovala otroka. Med nosečnostjo si je bodoča mati vse bolj in bolj želela jesti motovilec. Ta je rasel na vrtu sosede, ki je bila čarovnica. Bodoči oče je svoji ženi poskušal ustreči, zato je večkrat ukradel motovilec z vrta, toda čarovnica ga je ob neki priložnosti ujela. Zagrozila mu je s smrtjo, če ji ne obljubi otroka, ko se bo le-ta rodil. Prestrašen ji je vse obljubil, dala mu je motovilca, kolikor ga je hotel in nato sta z ženo vendarle pričakala otroka - deklico.
Ko je dopolnila 12 let, je čarovnica prišla ponjo, ji dala ime Motovilka in jo zaprla v visok stolp brez vrat. Motovilka je nato leta živela vrh stolpa, do nje pa je občasno, predvsem, da ji je prinesla hrano, prihajala coprnica, ki se je v vrh stolpa povzpela kar po Motovilkinih laseh.
Stopila je namreč pod okno in zavpila: "Motovilka, Motovilka, spusti svoje lase!"
In Motovilka jih je spustila, vse do tal, da je čarovnica lahko splezala po njih. Tako jo je nekega dne zagledal princ, ki je v bližini lovil. Coprnia ga ni opazila, in ko se je odstranila, je še sam zavpil: "Motovilka, Motovilka, spusti svoje lase!"
Motovilka je spustila lase še zanj in po dolgih letih je dobila prijatelja. Princ jo je redno obiskoval, zaljubila sta se, toda njuna zveza ni mogla dolgo trajati neopažena.
Nekoč je namreč Motovilki ušlo, da košara s čarovnico ni enako težka kot s princem in coprnica je mladeniča pričakala v zasedi. Ko je spet poklial motovilko in je ta spustila lase, je splezal navzgor, a tik pod vrhom je coprnica prerezala lase, da je princ zgrmel navzdol, kjer mu je trnje iztaknilo oči.
Čarovnica je preklela še Motovilko in jo pustila, naj ga objokuje kolikor hoče. Dekle je več let tavalo po svetu in iskalo princa, dokler ga ni končno našla in s solzami sreče pozdravila njegove oči. Poročila sta se in srečno zaživela. Do konca svojih dni.
Motovilka je spustila lase še zanj in po dolgih letih je dobila prijatelja. Princ jo je redno obiskoval, zaljubila sta se, toda njuna zveza ni mogla dolgo trajati neopažena.
Nekoč je namreč Motovilki ušlo, da košara s čarovnico ni enako težka kot s princem in coprnica je mladeniča pričakala v zasedi. Ko je spet poklial motovilko in je ta spustila lase, je splezal navzgor, a tik pod vrhom je coprnica prerezala lase, da je princ zgrmel navzdol, kjer mu je trnje iztaknilo oči.
Čarovnica je preklela še Motovilko in jo pustila, naj ga objokuje kolikor hoče. Dekle je več let tavalo po svetu in iskalo princa, dokler ga ni končno našla in s solzami sreče pozdravila njegove oči. Poročila sta se in srečno zaživela. Do konca svojih dni.