O fantu, ki je iskal strah
Gre za eno danes manj znanih praljic bratov Grimm, ki jo najdemo tudi v nekaterih zbirkah slovenskih pravljic, kjer se razlikuje predvsem po koncu(-ih). Zgodba je preprosta, njeno sporočilo pa današnjim bralcem povzroča več težav
Kratka obnova
Oče je imel dva sinova. Mlajši se je nenehno pritoževal, da bi rad spoznal strah (srh). Tako se je oče nekega dne dogovoril z mežnarjem, da ga bo on naučil strahu. Mežnar ga je ponoči poslal zvonit v zvonik in ga preoblečen v duha zasledoval. Toda fant se prikazni ustrašil, temveč je mežnarja porinil po stopnicah in ta si je zlomil nogo. Potem je oče sina nagnal od doma.
Fant je še vedno spraševal, kje bi lahko spoznal srh. Predlagali so mu, da bi noč preživel pod vislicami, na katerih so že viseli obešenci. Res je to storil, jih celo snel, da bi se pogreli ob ognju, a dosegel le to, da so se jim vžgale obleke.
Med nadaljevanjem poti je izvedel za zaklet grad. Kdor bi v njem preživel tri noči, bi dobil kraljevo hčer za ženo. V upanju, da končno spozna srh, je sprejel izziv. S seboj je lahko vzel tri predmete. Izbral je ogenj, raženj in nož. Prvo noč sta ga ob ognju obiskali dve ogromni črni mački. Odigrali so partijo kart in fant je zmagal. Napadla ga je množica psov in mačk, a je vse poklal. Nato se je pred njim znašla postelja in legel je vanjo. Postelja je začela hoditi po gradu, fant pa jo je spodbujal, naj pospeši, dokler se ni prevrnila nanj. to ga ni vrglo iz tira in je preostanek noči prespal ob ognju.
Drugo noč je skozi dimnik padla polovica človeka. Fant je zavpil naj pride še druga polovica in res je padla dol. Mož se je sestavil in sledili so mu še drugi mrliči, ki so s seboj prinesli lobanje in kosti. Začeli so kegljati. Fant je lobanje s pomočjo ražnja in noža preoblikoval v boljše krogle in skupaj so se kratkočasili do polnoči, ko so mrliči izginili.
Zadnjo noč je šest prikazni prineslo krsto. Fant je menil, da v njej leži njegov bratranec, zato ga je poskusil ogreti. Telo je oživelo in ga poskusilo zadaviti, zato ga je porinil nazaj v krsto in zaprl s pokrovom. Nato je prišel starec, ki se je pohvalil, da lahko zabije nakovalo skozi tla. Fant mu je pod nakovalo ujel brado in ga tepel, dokler mu starec ni povedal za vse skrite zaklade v gradu.
Zjutraj mu je kralj ponudil hčer za ženo in fant je sprejel, a se še vedno pritoževal, da ne pozna strahu. Zato ga je žena nekega dne presenetila z loncem mrzle vode, zlite po hrbtu. Zares ga je spreletel srh, strahu pa vseeno ni spoznal.
Različica z drugačnim koncem
V nekaterih zbirkah se najde zgodb konča z rojstvom fantovega sina. Nekega dne ta spi v zibki na vrtu in fant vidi veliko kačo, ki se približuje otroku. Čeprav nevarnost prepreči, se prvič v življenju zares prestraši.
Ščepec zgodovine
Pravljica nima znanih pravljičnih predhodnikov, a v veliki meri predstavlja povzetek srednjeveške pripovedi o Situ Lancelotu, ki je preživel noč v zakletem gradu in šel skozi skoraj iste preizkušnje, kot naslovni junak Grimmove pravljice. Brata sta sicer danes najbolj znano različico uvrstila šele v drugo izdajo svoje zbirke (1819), a je bila že v prvi (1812) na voljo skrajšana z naslovom Dobra partija kegljanja in kart (tu je dogajanje omejeno le na zakleti grad).
Razlaga
Fant ni le neustrašen, očitno mu manjka sočutja. To ga takoj kvalificira za pravljičnega junaka, saj pravljice praviloma pripovedujejo o likih, ki imajo določeno težavo s svojim osebnim razvojem, to težavo pa rešijo prek določene spremembe (pogosto gre za soočenje z določenimi strahovi, na primer Janko in Metka s čarovnico, Rdeča kapica z volkom, Pogumni krojaček z velikani, samorogom in merjascem, ...). Za razliko od številnih drugih pravljičnih junakov Fant iz te zgodbe nima pravljičnih pomočnikov (tako vsaj meni Maria Tatar), a lahko zastavimo malo drugače.
Fant je za spoznanje strahu (Bettelheim ga povezuje s seksualnostjo, a on je tako ali tako vse povezoval s seksualnostjo) nenehno iskal pomočnike. Oče in mežnar očitno nista bila primerna. Žena (ali v drugi različici družina) pač. Tako se tudi ta pravljica vrne v znano področje, kjer pravljični junak odraste (postane pravi človek) šele, ko se poroči.
Kaj je torej sporočilo pravljice? Strah zares spoznaš (in tako postaneš polnopraven član človeške družbe), šele ko sprejmeš družbena pričakovanja (v tem primeru gre za sklenitev partnerske zveze, oz. ustvarjenje družine) in si ob svojih močnih lastnostih privščiš še kako slabost.
Oče je imel dva sinova. Mlajši se je nenehno pritoževal, da bi rad spoznal strah (srh). Tako se je oče nekega dne dogovoril z mežnarjem, da ga bo on naučil strahu. Mežnar ga je ponoči poslal zvonit v zvonik in ga preoblečen v duha zasledoval. Toda fant se prikazni ustrašil, temveč je mežnarja porinil po stopnicah in ta si je zlomil nogo. Potem je oče sina nagnal od doma.
Fant je še vedno spraševal, kje bi lahko spoznal srh. Predlagali so mu, da bi noč preživel pod vislicami, na katerih so že viseli obešenci. Res je to storil, jih celo snel, da bi se pogreli ob ognju, a dosegel le to, da so se jim vžgale obleke.
Med nadaljevanjem poti je izvedel za zaklet grad. Kdor bi v njem preživel tri noči, bi dobil kraljevo hčer za ženo. V upanju, da končno spozna srh, je sprejel izziv. S seboj je lahko vzel tri predmete. Izbral je ogenj, raženj in nož. Prvo noč sta ga ob ognju obiskali dve ogromni črni mački. Odigrali so partijo kart in fant je zmagal. Napadla ga je množica psov in mačk, a je vse poklal. Nato se je pred njim znašla postelja in legel je vanjo. Postelja je začela hoditi po gradu, fant pa jo je spodbujal, naj pospeši, dokler se ni prevrnila nanj. to ga ni vrglo iz tira in je preostanek noči prespal ob ognju.
Drugo noč je skozi dimnik padla polovica človeka. Fant je zavpil naj pride še druga polovica in res je padla dol. Mož se je sestavil in sledili so mu še drugi mrliči, ki so s seboj prinesli lobanje in kosti. Začeli so kegljati. Fant je lobanje s pomočjo ražnja in noža preoblikoval v boljše krogle in skupaj so se kratkočasili do polnoči, ko so mrliči izginili.
Zadnjo noč je šest prikazni prineslo krsto. Fant je menil, da v njej leži njegov bratranec, zato ga je poskusil ogreti. Telo je oživelo in ga poskusilo zadaviti, zato ga je porinil nazaj v krsto in zaprl s pokrovom. Nato je prišel starec, ki se je pohvalil, da lahko zabije nakovalo skozi tla. Fant mu je pod nakovalo ujel brado in ga tepel, dokler mu starec ni povedal za vse skrite zaklade v gradu.
Zjutraj mu je kralj ponudil hčer za ženo in fant je sprejel, a se še vedno pritoževal, da ne pozna strahu. Zato ga je žena nekega dne presenetila z loncem mrzle vode, zlite po hrbtu. Zares ga je spreletel srh, strahu pa vseeno ni spoznal.
Različica z drugačnim koncem
V nekaterih zbirkah se najde zgodb konča z rojstvom fantovega sina. Nekega dne ta spi v zibki na vrtu in fant vidi veliko kačo, ki se približuje otroku. Čeprav nevarnost prepreči, se prvič v življenju zares prestraši.
Ščepec zgodovine
Pravljica nima znanih pravljičnih predhodnikov, a v veliki meri predstavlja povzetek srednjeveške pripovedi o Situ Lancelotu, ki je preživel noč v zakletem gradu in šel skozi skoraj iste preizkušnje, kot naslovni junak Grimmove pravljice. Brata sta sicer danes najbolj znano različico uvrstila šele v drugo izdajo svoje zbirke (1819), a je bila že v prvi (1812) na voljo skrajšana z naslovom Dobra partija kegljanja in kart (tu je dogajanje omejeno le na zakleti grad).
Razlaga
Fant ni le neustrašen, očitno mu manjka sočutja. To ga takoj kvalificira za pravljičnega junaka, saj pravljice praviloma pripovedujejo o likih, ki imajo določeno težavo s svojim osebnim razvojem, to težavo pa rešijo prek določene spremembe (pogosto gre za soočenje z določenimi strahovi, na primer Janko in Metka s čarovnico, Rdeča kapica z volkom, Pogumni krojaček z velikani, samorogom in merjascem, ...). Za razliko od številnih drugih pravljičnih junakov Fant iz te zgodbe nima pravljičnih pomočnikov (tako vsaj meni Maria Tatar), a lahko zastavimo malo drugače.
Fant je za spoznanje strahu (Bettelheim ga povezuje s seksualnostjo, a on je tako ali tako vse povezoval s seksualnostjo) nenehno iskal pomočnike. Oče in mežnar očitno nista bila primerna. Žena (ali v drugi različici družina) pač. Tako se tudi ta pravljica vrne v znano področje, kjer pravljični junak odraste (postane pravi človek) šele, ko se poroči.
Kaj je torej sporočilo pravljice? Strah zares spoznaš (in tako postaneš polnopraven član človeške družbe), šele ko sprejmeš družbena pričakovanja (v tem primeru gre za sklenitev partnerske zveze, oz. ustvarjenje družine) in si ob svojih močnih lastnostih privščiš še kako slabost.