Zbirka pravljic Jakoba in Wilhelma Grimma ima prav posebno mesto v svetovni literaturi. 

V njej so zapisane številne uspešnice, kot so Sneguljčica, Trnuljčica, Volk in sedem kozličkov, Janko in Metka, Gosja pastirica, Žabji kralj, Motovilka in druge, čeprav je danes večina bolj znana v bolj romantičnih in predvsem manj krutih različicah, pod večino katerih se je podpisal Disney.

Pravljice bratov Grimm seveda pripovedujejo o večnem boju dobrega in zla, vendar pripovedujejo tudi o drugih, prav tako pomembnih resnicah: o odraščanju, o prevzemanju odgovornosti, o iskanju lastne vloge v svetu.

V 20. stoletju so jih začeli množično napadati zaradi nasilnih prozorov, neprimernih sodobnemu pojmovanju nežne otroške duše. Toda prav v 20. stoletju so sodobni mediji s televizijo in računalniki poskrbeli, da otroci nasilje doživljajo kar se da barvito in plastično.

Bistvena razlika je seveda v tem, da pripovedovalec lahko poslušalcu pravljice prilagaja glede na njegovo sposobnost dojemanja, množični mediji pa se svojim gledalcem ne prilagajajo, ampak celo pričakujejo obratno, torej da se bodo gledalci prilagodili njim.

Druga pomembna razlika je tolažilno sporočilo, ki ga s seboj prinašajo pravljice, običajno tudi v obliki predlogov za razrešitev težav, pri množičnih medijih pa novice z nasilnimi prizori spremlja zgolj cinizem.

Posebna zgodba so napadi na Grimmove pravljice, ki vsiljujejo stereotipe o vlogah spolov in celo ras. Da, res je, Grimmove pravljice izrazito poudarjajo lepoto deklet in pogum fantov, za fizično neprivlačne like pa so rezervirane izrazito negativne vloge potuhnjencev in zahrbtnežev. Toda res je tudi, da sta jih brata Grimm zapisala v 19. stoletju, v povsem drugem času in v drugačnih družbenih razmerah.

Nikoli torej ne pozabimo, da so pravljice, kot pove že njihovo ime, namenjene pripovedovanju. Šele skozi pripoved zares zaživijo in samo od pripovedovalca je odvisno komu in kako jih bo predstavil. Če se nam nek odlomek torej zdi prekrut, ga lahko omilimo, če je neka pravljica za določenega otroke iz določenega razloga neprimerna, mu je ne povemo, ampak jo prihranimo za drugo priložnost.

Da, tudi o tem govorijo pravljice. Od drugih priložnostih, ki dajejo otrokom izjemno močna tolažilna sporočila. V današnjem svetu jih potrebujejo vsaj tako zelo kot v času Jakoba in Wilhelma Grimma.