Volk in sedem kozličkov je ena izmed tistih pravljic bratov Grimm, ki so zagotovo navdihnile številne druge, med njimi tudi takšne, ki so postale celo bolj znane od 'izvirnika', če seveda lahko za Volka in sedem kozličkov sploh rečemo, da je izvirnik znan, saj se tudi v zbirki Grimmovih pravlji sprva pojavlja pod naslovom Volk in sedem goskic (ilustracija zgoraj), pa tudi kot Volk in šest kozličkov (ilustracija levo).
Kratka obnova: Mati koza sama skrbi za sedem mladičev in pred odhodom od doma jim vsakič zabiča naj ne odpirajo tujcem, temveč samo njej. Volk, ki se smuka okrog hiše, poskuša vstopiti, a ga prepoznajo po glasu in taci, zato se preobleče in spremeni glas, da prevara kozličke.
Volk požre vse kozličke, razen najmlajšega, ki se je skril v stenski uri. Ko se kasneje vrne mati koza, najde malčka in skupaj poiščeta volka, ki je prenažrt obležal nedaleč stran. Prerežeta mu trebuh, rešita preostale kozliče in volku nabašeta trebuh s kamni. Sledi krut konec.
Pravljica je gotovo ena najstarejših ohranjenih, saj zelo verjetno izvira iz starega grškega mita o Kronosu, ki je žrl svoje otroke (prerokovano mu je bilo namreč, da ga bo premagal prav eden od lastnih otrok). Pet jih je požrl, njegova soproga in njihova mati pa mu je namesto šestega podtaknila v plenice zavito skalo. Otrok po imenu Zevs se je tako lahko rešil in kasneje izpolnil prerokbo. Očeta je res premagal, rešil pa je tudi svoje starejše brate in sestre, saj so se, prav tako kot v Volku in sedmih kozličkih iz trebuha vrnili živi.
Kronos je torej požrl pet otrok, šesti ga je premagal, tudi v pravljici, ki jo danes poznamo kot volk in sedem kozličkov, pa je v starejših različicah le šest otrok. Seveda šest otrok skupaj z materjo spet pripelje do pravljičnega števila sedem. Tudi na kamne v trebuhu (tako volka kot Kronosa) ne smemo pozabiti. Dodatna zanimivost je skrivališče najmlajšega, saj je povezava stenske ure s Kronosom, bogom časa več kot očitna. Brata Grimm, sicer izjemno izobražena profesorja, sta mit o Kronosu zagotovo poznala in morda sta uro (sodoben predmet) v prastaro zgodbo dodala celo nalašč.
Če pravljico malce primerjamo drugimi znanimi klasičnimi pripovedkami, hitro opazimo podobnosti z angleško ljudsko Volk in trije prašički (tam zadnji pujsek sicer premaga volka, a ne reši drugih dveh) ali z Rdečo kapico (tu lovec reši obe požrti osebi, sledi prizor s kamni), pa tudi s Sneguljčico (pomislimo na preoblačenje njene mačehe, s katerim je preslepila pastorko enako, kot je volk kozliče).
Morda dodajmo še zanimivi povezavi, za tiste, ki jih zanimajo pravljična števila tri, sedem in še kaj.
Volk in sedem kozličkov je danes že malce pozabljena pravljica, ki je svojim otrokom nikakor ne bi smeli zamolčati.
Kratka obnova: Mati koza sama skrbi za sedem mladičev in pred odhodom od doma jim vsakič zabiča naj ne odpirajo tujcem, temveč samo njej. Volk, ki se smuka okrog hiše, poskuša vstopiti, a ga prepoznajo po glasu in taci, zato se preobleče in spremeni glas, da prevara kozličke.
Volk požre vse kozličke, razen najmlajšega, ki se je skril v stenski uri. Ko se kasneje vrne mati koza, najde malčka in skupaj poiščeta volka, ki je prenažrt obležal nedaleč stran. Prerežeta mu trebuh, rešita preostale kozliče in volku nabašeta trebuh s kamni. Sledi krut konec.
Pravljica je gotovo ena najstarejših ohranjenih, saj zelo verjetno izvira iz starega grškega mita o Kronosu, ki je žrl svoje otroke (prerokovano mu je bilo namreč, da ga bo premagal prav eden od lastnih otrok). Pet jih je požrl, njegova soproga in njihova mati pa mu je namesto šestega podtaknila v plenice zavito skalo. Otrok po imenu Zevs se je tako lahko rešil in kasneje izpolnil prerokbo. Očeta je res premagal, rešil pa je tudi svoje starejše brate in sestre, saj so se, prav tako kot v Volku in sedmih kozličkih iz trebuha vrnili živi.
Kronos je torej požrl pet otrok, šesti ga je premagal, tudi v pravljici, ki jo danes poznamo kot volk in sedem kozličkov, pa je v starejših različicah le šest otrok. Seveda šest otrok skupaj z materjo spet pripelje do pravljičnega števila sedem. Tudi na kamne v trebuhu (tako volka kot Kronosa) ne smemo pozabiti. Dodatna zanimivost je skrivališče najmlajšega, saj je povezava stenske ure s Kronosom, bogom časa več kot očitna. Brata Grimm, sicer izjemno izobražena profesorja, sta mit o Kronosu zagotovo poznala in morda sta uro (sodoben predmet) v prastaro zgodbo dodala celo nalašč.
Če pravljico malce primerjamo drugimi znanimi klasičnimi pripovedkami, hitro opazimo podobnosti z angleško ljudsko Volk in trije prašički (tam zadnji pujsek sicer premaga volka, a ne reši drugih dveh) ali z Rdečo kapico (tu lovec reši obe požrti osebi, sledi prizor s kamni), pa tudi s Sneguljčico (pomislimo na preoblačenje njene mačehe, s katerim je preslepila pastorko enako, kot je volk kozliče).
Morda dodajmo še zanimivi povezavi, za tiste, ki jih zanimajo pravljična števila tri, sedem in še kaj.
Volk in sedem kozličkov je danes že malce pozabljena pravljica, ki je svojim otrokom nikakor ne bi smeli zamolčati.
